ČRNA LISTNA PEGAVOST KAPUSNIC (OLJNE REPICE) - ALTERNARIA BRASSICAE (BERKELEY) SACCARDO

GOSTITELJSKE RASTLINE

Ta bolezen občasno okužuje razne kapusnice in druge križnice, v večjem obsegu zlasti oljno repico( Brassica napus var. oleifera) in oljno ogrščico (Brassica rapa var. oleifera) pa tudi repo, hren itd.

Njen gospodarski pomen je odvisen od vremenskih razmer in časa pojava. Če se pojavi zgodaj v rastni dobi, so lahko škode, zlasti na oljni repici precejšnje, če pa se pojavi pozneje, so zanemarljive. Večkrat povzroči omenjena glivica primarno obolenje, sekundarno pa se naseli siva plesen (Botrytis cinerea). Na Hrvaškem so imeli pri oljni repici zaradi prisilnega zorenja, osipanja zrnja in gluhosti zrnja tudi do 75% zmanjšan pridelek.

Bolezenska znamenja in razvojni krog

Bolezenska znamenja se lahko pojavijo kot črtkaste pegice na hipokotilu ravno vzniklih rastlinic. Na prvih listih so črnorjave okroglaste pegice s premerom 1 mm. V poznejšem razvojnem stadiju rastlin se najprej na srednjih, nato na zgornjih listih pojavljajo okroglaste rjave pege, v katerih je več vzporednih krogov. Pege se večajo, se med seboj spajajo, da zato celi deli listov rjave in se suše, na pegah pa se medtem pojavi zelenkasto nežna prevleka iz glivnih trosonoscev in trosov. Pri zelju gliva ne prodre v glavo, okužuje le zunanje liste. Številne podolžne skoraj črne drobne pege se pojavljajo tudi na stebelcih in luskih semenskih kapusnic ali križnic. Če se okužijo že mladi luski se v njih zrnje slabše razvija, zato ostane okuženo, drobnejše in zgrbančeno. Posledica hude okužbe je prisilna zoritev, pri njej pa luski pokajo in se zrnje osipa.

Na pegah gliva obilno oblikuje konidiofore in konidije, ki so večinoma posamezni, le redko tudi v nizih. Konidije prenašajo dežne kapljice in veter. Gliva prezimuje v okuženih ostankih v tleh in okuženem zrnju.

Širjenje bolezni in njena intenzivnost je odvisna od klimatskih in ekoloških dejavnikov.

Intenzivnost obolenja ocenjujemo npr. pri oljni repici in oljni ogrščici dvakrat, med cvetenjem in ko je najmanj 60% rastlin tehnično zrelih. Upoštevati je predvsem treba okužbo stebelc in luskov. Zaradi nevarnosti osipanja zrnja moramo žetev opraviti pravočasno. Za oceno simptomov uporabimo štiri kategorije (0=zdrave rastline, 1=do 30% površine rastline je okužene, 2=30%-60% površine rastline je okužene, 3=več kot 60% površine rastline je okužene). Izgubo pridelka lahko ugotovimo le s primerjavo s fungicidi tretiranih in netretiranih rastlin.

Zatiranje

Setev na prevlažnih njivah ni ustrezna. Če je mogoče, moramo sejati vrste v smeri kamor najpogosteje piha veter, da se pospeši prezračevanje in osuševanje posevkov. Kolobar naj bo kar je mogoče pester in širok. Uporabljamo za setev zdravo seme in sorte pri katerih luski manj pokajo.

Oljni repici moramo dobro gnojiti. Na glivo delujejo različni fungicidi (npr. bakreni), vendar bolezni na oljni repici iz tehničnih razlogov navadno ne zatiramo. Na večjih kompleksih bi prišlo v poštev škropljenje z letali.

Besedilo:  prof. akad. dddr. Jože Maček